Imeti mačko. Če bi se mogla odločiti med mačko in psom bi se definitivno za psa. Na srečo pa se mi ni treba odločati in imamo dva kosmatinca in eno mačko. Hiša polna sreče :). Ko je bil sin star dve leti smo odšli po velikega psa, kraševca. Sin si ga je izbral – ali pa je mogoče pes izbral sina. Seveda dvoletnik ni skrbel za psa in tudi sedaj ko jih ima skoraj 6 ne skrbi za psa. Je pa ponosen da je Bes njegov pes. Z mačko je drugače.  K hiši je prišla sedaj, ko je sin dovolj star, da se že odgovorno obnaša. In je skoraj popolnoma njegova skrb. Prvi dan ko je prišla, vsa preplašena in ne vajena cartanja po rokah, je sin prebil ure in ure v svoji sobici z njo. Mačka je bila pod posteljo, on pa jo je vabil ven. Zvečer je mačka že prišla k njemu in predla. Sedaj sin skrbi za njo, jo hrani, češe, se igra z njo, klepetata… moja skrb sta le mačji vc in striženje krempljev. Sin ima prijateljico in skrb za odgovornost, zvečer pa brez skrbi zaspita skupaj :).