Dragi me je za rojstni dan presenetil s potovanjem v Pariz. Odpravila sva se za 4 dni – no tehnično sva bila v Parizu sicer 3 noči, ampak bolj kot ne 2 dni. Prvi dan sva v mesto prispela ob 22h in ga zadnji dan zapustila ob 6.30. Za oglede in romantiko pa sva imela cela dva dni  – in sva ju do konca izkoristila :). Parizu pravijo mesto luči, jaz bi mu bolj rekla mesto mogočnih zgradb.

Že prvi večer sva se odpravila v center mesta in ga na kratko raziskala. Ogledala sva si znameniti Eifflov stolp, slavolok zmage, Elizejske poljane in se sprehodila ob Sieni čez številne mostove.

Drugi dan najinega oddiha je bila prva nedelja v mesecu, na katero so nekateri ogledi muzejev brezplačni – tako velja tudi za Luvre. In sva se odpravila pogledat gospo Mona Lizo :). Seveda sva se za vstop načakala – ampak načakate se tudi ko ni prostega vstopa. Po uri in pol čakanja, ko sva že do potankosti poznala zunanjost muzeja sva se spustila v svet umetnosti. Muzej je res velik in ti vzame cel dan za ogled, vendar pa midva tega dneva nisva imela, zato sva si zanj vzela le nekaj ur in se nato odpravila na sprehod po mestu. Naslednja destinacija Muzej voščenih lutk Grevin. Po poti sva si ogledala še nekaj znamenitosti in se sprehodila skozi znamenite uličice s steklenimi strehami. Muzej lutk je sicer manjši in novejši od Londonskega je pa zelo posrečen. Lutke zgledajo kot žive in so res podobne originalom ;). Pot iz muzeja naju je mimo mogočne glasbene akademije vodila skozi park Tuileries, ki povezuje Luvr in Palace de Concorde. Po poti sva jo mahnila še čez leseni most in na njem “zaklenila” najino ljubezen k številnim ključavnicam ljubezni in pot končala na božičnem sejmu. Kljub mrazu in prehojenih kilometrih pa nama raziskovalna radovednost ni dala miru in sva se odpravila čez Aleksandrov most proti Eifflovem stolpu. In se nanj tudi povzpela. Peš – kot, da nisva dovolj prehodila :). Večer sva zaključila v prisrčni kavarnici v eni izmed stranskih uličic in si namesto večerje privoščila kar sladico.

Naslednji dan sva se podala na izlet z ladjico po Sieni, ki nama je omogočila drugačno perspektivo ogleda znamenitosti. Z reke je pogled na znamenito Notredamsko katedralo res dih jemajoč, številni mostovi pod katerimi sva se peljala pa prave male in velike mojstrovine. Po ogledu sva si privoščila kosilo in pohajkovala po mestu ter si zvečer privoščila še zadnji ogled z najinega “seznama” – Pariški akvarij, ki je res vreden ogleda.

Pariz… mesto v katerem in v katerega se enostavno zaljubiš – znova in znova. Pa sem mislila, da je Pariz kot mesto precenjeno in napihnjeno s propagando – vendar ni. Všeč so nama bile uličice v katerih so se skrivali majhni a polni igral, kipcev in klopi zeleni kotički. V spomin so se nama vtisnili številni peš mostovi čez reko, kjer so zaljubljenci izrekali obljube večne ljubezni in ključe metali v reko. Zaljubila sva se v skrite kavarnice v katerih je bil vedno živžav in pa nenazadnje tudi v klasične znamentosti. Mogoče prideva še kdaj, takrat vzameva s sabo tudi sinčka, za katerega je Eifflov stolp že nekaj časa pravi pojem :).