Nekoč je živela muha, bila je prava muha sitnica. Letala je po svoji deželi in med letom naletela na še nekaj muh sitnic, ki so bile enako sitne kot ona sama. Vedno, ko so se srečale, so sitnarile o željah po spremembi, o napredku in razvoju. Ostale muhe so jih sprva le začudeno opazovale in zamahovale s krili. Ker pa so bile muhe res prave sitnice niso le (more…)
Danes je svetovni dan živali. Vseh živali in po celem svetu. Pa vendar je veliko živali brezdomih, lačnih in prestrašenih. Lansko leto se je k nam “priselila” brezdoma muca in to ne samo ena, ampak je v trebuščku nosila še tri male muce. V zavetiščih prav te dni beležijo porast števila brezdomih pasjih mladičkov. Pojem odgovorno lastništvo je očitno v naši državi neznanka. Ali je težko razumeti, da je žival, ki jo vzamemo k sebi za vedno naša – v dobrem in slabem? Vse preveč staršev popusti ob preveliki želji otroka po hrčku, papigi, muci ali psu. Seveda si vsak otrok želi svoje živali, še posebej če jo imajo tudi drugi otroci v vrtcu ali šoli, vendar – ali smo pripravljeni na žival kot družina? Večino otrok bo navdušenje po živali minilo natanko po prvem tednu, preostale 3 tedne bo sicer za žival še skrbel, vendar ne več s tako vnemo, potem pa bo postala skrb mame ali očeta. Preden kupimo žival, pa naj bo to ribica ali pes se pozanimajmo o potrebah živali. Kam bomo dali žival ko gremo na dopust? Ali nam lahko kdo pomaga pri skrbi za žival medtem ko nas ni? Imamo dovolj časa, da se med tednom ukvarjamo z živaljo? In najpomembneje, ali smo pripravljeni to odgovornost prevzeti za celo življenje te živali, naj bo to 2 leti pri hrčkih, 15 let pri psih ali 50 pri papigah?
V vsaki vasi ali mestu je tako, da se najdejo ljudje, katerih cilj je vnašati spor in razdor. Nekateri to delajo ker pač nimajo boljšega dela, drugi pa zato, da bi se zatrlo kreativnost drugih. Seveda so tu tudi ljudje, ki bi radi kaj spremenili, izboljšali in poživili kraj. A kaj ko naletijo vedno (more…)
Pa je minilo 13 čudovitih let z mojim dragim. Sploh ne morem verjeti kako hitro je čas zbežal, kaj vse sva doživela in preživela skupaj. In še vedno sva midva, dva, ki se ljubita, dva, ki se spoštujeta. Še vedno začutim “metuljčke”, še vedno ga pogrešam če sva par dni narazen. Še vedno sva. Pa čeprav je svet naravnan k potrošništvu – se naveličamo telefona (more…)
Danes sem brala Savinino kolumno v Jani o prijateljstvu ki to ni bilo. Če opišem na zelo kratko, piše o tem, kako je nekomu dala vse in ji je ta oseba samo jemala in se ni ozirala na njena čustva. To, da so take osebe v našem življenju se dogaja nam vsem, nenehno in le kdor premaga strah po samoti in se osvobodi občutka pripadnosti takim ljudem zadiha s polnimi pljuči. Začuti svobodo svoje odločitve (more…)
Pred nekaj dnevi sva šla s sinčkom po nakupih. Sinčka je razveselil že voziček, saj je imel zadaj podstavek za pijačo, kjer lahko on seveda stoji in se tako skupaj peljeva. Ko sva se ustavila med policami je začel veselo plezati po vozičku, jaz pa seveda takoj: “Daj mi raje pomagaj izbrat špagete, voziček ni narejen za plezanje”. Sinček pa namesto da bi me ubogal (more…)