Mačka…

Mačka…

Imeti mačko. Če bi se mogla odločiti med mačko in psom bi se definitivno za psa. Na srečo pa se mi ni treba odločati in imamo dva kosmatinca in eno mačko. Hiša polna sreče :). Ko je bil sin star dve leti smo odšli po velikega psa, kraševca. Sin si ga je izbral – ali pa je mogoče pes izbral sina. Seveda dvoletnik ni skrbel za psa in tudi sedaj ko jih ima skoraj 6 ne skrbi za psa. Je pa ponosen da je Bes njegov pes. Z mačko je drugače.  K hiši je prišla sedaj, ko je sin dovolj star, da se že odgovorno obnaša. In je skoraj popolnoma njegova skrb. Prvi dan ko je prišla, vsa preplašena in ne vajena cartanja po rokah, je sin prebil ure in ure v svoji sobici z njo. Mačka je bila pod posteljo, on pa jo je vabil ven. Zvečer je mačka že prišla k njemu in predla. Sedaj sin skrbi za njo, jo hrani, češe, se igra z njo, klepetata… moja skrb sta le mačji vc in striženje krempljev. Sin ima prijateljico in skrb za odgovornost, zvečer pa brez skrbi zaspita skupaj :).

Oljke

Oljke

Sončno nedeljo smo preživeli ob obiranju oljk. Sin je pospravljal porezane veje, plezal po drevju v iskanju pozabljenih zakladov in lovil pse. Po končanem delu smo si oči spočili s pogledom na soline, okrepčal pa nas je žar piknik :). Pa smo postali pravi obalčani :P.

Geri

 

Gremo v Ameriko…

Gremo v Ameriko…

Včeraj pri večerji mi sin reče: “Ko bom velik bom živel v Ameriki.” Jaz pa začudeno vprašam zakaj. Pa mi hiti razlagati, da je tam lepše. Da so tam hiše bolj poceni in da si bosta z ženo zgradila hišo prav ob morju. No, naj najprej povem, da ima sin 5 let. Z možem ne razmišljava o selitvi v tujino in se niti nisva pogovarjala o tem. Kje je torej sin dobil te ideje? Televizije odkar smo se preselili sploh ne gledamo, ker nismo še namonitrali antene, jasno pa je, da je sin to idejo pobral prav iz od tam – iz medijev. Seveda se o teh rečeh pogovarjajo otroci v vrtcu in tako širijo “epidemijo” izseljevanja :).

Zadnje čase slišim le kako je bolje, da gremo vsi v tujino. Kako je tu v Sloveniji grozno in nima smisla ostati. Se strinjam, da je situacija precej žalostna, da je vse več ljudi brezposelnih in lačnih – vendar ne samo v Sloveniji. Najlažje je spakirati in iti, veliko lažje kot stopiti skupaj in kaj spremeniti. Pa se sprememb lahko lotimo že sami pri sebi in svojem razmišljanju. Živimo v čudoviti deželi, ki je dovolj majhna da nam je vse na dosegu avtomobila, a vseeno dovolj velika, da imamo morje, hribe, plaže, smučišča, jezera in reke. Živimo v eni izmed bolj zelenih držav, kjer je kvaliteta življenja zaradi onesnaženosti, hrupa in svetlobnega onesnaževanja manj okrnjena kot marsikje drugje. Naravnih in kulturnih znamenitosti je veliko, potenciala za dobro življenje še več. Ampak nekako kar (seveda ne vsi) raje jamramo in čakamo – vzorčni primer je turizem na Krasu, ki ima ogromen potencial, ampak vsi nekako čakajo čudež, ki bo pripeljal turiste.

In tako že naše malčke vzgajamo v duhu selitve, tako kot so naši dedki in babice iskali videli v Ameriki obljubljeno deželo, tako bodo naši otroci rinili v svet, prepričani, da jih doma ne čaka nič dobrega. Nihče se ne vpraša zakaj se je večina izseljencev vrnila v domovino po tem ko so zaslužili dovolj za življenje doma. Niti se nihče ne sprašuje če jim 16 urni delavnik res ne bo zmanjšal kvalitete življenja? Jah, lepo je imeti denar, še lepše pa je imeti čas, da ga lahko sploh zapravimo ;). Pa tudi se nihče ne vpraša kaj pa z ostalimi, ki bomo ostali v državici, ki ponuja ogromno možnosti za kvalitetno življenje, postala pa bo otok upokojencev, saj bo mladež zbežal.

Kaki

Kaki

Kaki je eden izmed bogatejših sadežev, vsaj kar se vitaminov tiče. Je pravi sadež za jesensko utrditev imunskega sistema. Soseda sta nas povabila na obiranje njihovega kakija, ki brez pretiravanja, letos na sebi drži okrog 100kg dobrot. Domov smo odnesli nekaj gajbic sadežev. Ker bi želeli uživati v tej dobroti še čez zimo, smo del sadežev posušili. Postopek je enostaven. Sadež mora biti še trd. Narežemo ga na kolobarje in posušimo. Dober tek tudi pozimi!

Noč čarovnic

Noč čarovnic

Letošnja noč čarovnic je bila res nekaj posebnega, saj smo bili povabljeni na zabavo za otroke. Obiskale so nas čarovnica pravljičarka, čarovnica vedeževalka in čarovnica kuharica. Prva je povedala pravljico o groznih čarovnicah, druga je napovedala prihodnost in razdelila pripomočke za lažjo pot do želja, tretja pa postregla z dobrotami. Pojedli smo mumijaste hrenovke, sladkorne oči in penaste duhce. Še pred odhodom na zabavo pa sva s sinčkom naredila bučo, da je stražila naš domek dokler naju ni bilo. Po rezanju in praznjenju buče sva bučo še okrasila s črnimi črtami.

Stare baterije

Stare baterije

Ker stare baterije ne spadajo v navadne smeti ampak v nevarne odpadke se ponavadi vlačijo po celi hiši preden pristanejo na bencinski črpalki. Ob pospravljanju po hiši sem naletela na kartonasto škatlo sinčkove ročne ure, ki se je s samolepilno folijo spremenila v košek za smeti za baterije. Lično, majhno in vedno pri roki.

Page 9 of 35« First...7891011...2030...Last »