Mačja gonitev…

Mačja gonitev…

Doma imamo mačko. Ima dve leti. Prvič se je gonila ko je bila stara skoraj leto dni. Ker je izključno hišna mačka se okrog sterilizacije nismo ravno angažirali. K nam je prišla že skoraj odrasla in meseci so kar tekli, zgodilo se je precej reči in smo na sterilizacijo kar malo pozabili. Poleti se je ponovno gonila in se od avgusta do januarja ni nehala goniti. Kako je to možno? To je baje pri mačkah čisto običajno. Gonila se je 14 dni, potem en teden ne in spet, potem 4 dni ne in spet… Ker smo želeli, da ne bi bila sterilizirana ravno med gonitvijo smo čakali vse do prejšnjega tedna. Mene je v preteklih mesecih že prav pošteno zaskrbelo, da je z mačko kaj narobe. Pa sem ugotovila, da ni. Če mačka ne bi bila sterilizirana bi bila seveda v tem času breja in se ne bi tolikokrat gonila, če pa ne postane breja pa se goni praktično neprestano – dokler je ne steriliziramo ali postane breja. Eh ja, moja napaka – doma smo vedno imeli pse in sterilizirane zunanje mačke, pa sem kar sklepala, da se mačka goni vsake pol leta kot pes :)

Naslednje leto

Naslednje leto

Velikonočni prazniki so za nami. Lansko leto sem si zadala, da bom letos – ko smo v novi hiši – posvetila več časa velikonočni dekoraciji. Res, je da sem ji posvetila malček več pozornosti kot preteklo leto, vendar pa je kup idej in izrezkov, ki sem jih zbirala iz revij ostalo neuporabljenih. Bolj kot velikonočno, sem si zamislila pomladno dekoracijo, ki bi naš vhod v dom, vrtiček in še kaj krasila par mesecev. Pa je vse prišlo prehitro. Preveč dela, premalo časa :) Sem pa od lanskega leta napredovala. Letos smo pomlad pričakali s polnim balkonom cvetlic. Naslednje leto pa… :)

Dan zemlje

Dan zemlje

Danes je svetovni dan Zemlje. In prav danes ob 11h se je zemlja precej stresla. Stresla se je cela Slovenija, čeprav je bil epicenter pri Pivki. Ekologi že vrsto let opozarjajo, da z Zemljo grdo ravnamo, da proizvajamo preveč odpadkov, preveč izpušnih plinov, preveč… in da bomo uničili ta lep planet. A ga bomo res? Ali je človek res tako mogoč, mogočnejši od Zemlje same? Mislim, da lahko s svojo prepotentnostjo in neumnostjo kvečjemu uničimo sami sebe – kot vrsto, kot del planeta – in s tem svet, kot ga mi poznamo. Zemlja bo že poskrbela zase, malo s potresi, vulkani, tornadi, poplavami… Vprašanje je, ali bomo mi poskrbeli zase, kot za vrsto, ki na tem planetu biva?

Čas

Čas

Čas je hecna stvar. Ali ga je premalo, ali  ga je preveč. Pri meni je večinoma tako, da ga je vedno premalo. Če se najde obdobje, ko mi ga “ostaja” si ga hitro zapolnim z novimi projekti. Ko tako razmišljam, še nikoli nisem bila v situaciji, ko sem imela ravno prav časa :).  Vsakdo ima na svojem dnevnem urniku nekaj stalnih nalog, poleg katerih se na urniku gnetejo tudi dodatne – ki so odvisne od tega kaj trenutno počnemo. Če pomislim da bi bila nezaposlena mama in gospodinja že sedaj vem, da vseeno ne bi imela časa za v miru prebrat knjigo. Sezname, kaj vse je še potrebno postoriti doma sem že zdavnaj nehala pisati. So pač postali predolgi in je na listu zmanjkalo prostora za nove naloge. V službi si še vedno pišem sezname, le da si pišem sezname pomembnih stvari, nepomembnih pa ne – saj že samo ime pove da verjetno vseeno niso tako pomembne :). Ko si zaposlena mama se seznam nalog še poveča, vendar pa če pomislim sem tudi ko še nisem bila mama in še nisem bila zaposlena imela dneve tako nabasane da sem včasih komaj zvozila teden. Se pa ko si mama naučiš postavljati prioritete. In današnja v tem lepem sončnem vremenu, ki se baje za nekaj časa poslavlja, je vsaj ena ura zunanje igre s sinčkom. Delo, ki ne bo dokončano do prihoda sinčka iz vrtca bo pač počakalo na sončni zahod!

Nepremičninski davek

Nepremičninski davek

Saj ne vem kje bi se lotila… Na začetku ali na koncu? Dobili smo popravek davka, še preden se je davek začel pobirati. Izenačili smo “revne” in “bogate”. Vsi smo enaki in prav je tako. Kar pa ni prav je to, da nam ljuba država obdavči nekaj kar nujno potrebujemo za preživetje – to je streho nad glavo. Kakšna je zgodovina neke hiše ali stanovanja? Zgrajena je bila z nekim denarjem – verjetno je ta denar prišel od neke plače, ki je bila obdavčena. Zidake, okna in pohištvo smo kupili in plačali davek, če se je hiša predn je prišla do nas vmes še prodala se je spet plačal davek od prodaje. Od vsake obnove oz. investicije smo plačali – davek. Torej vsaka hiša ali stanovanje je že v osnovi precej obdavčena. Država preveč porabi sama zase in potrebuje dodaten denar. OK. Če že obdavči nepremičnine potem naj vsaj prizna, da je določena kvadratura potrebna za normalno življenje. Npr. 100 m2 za 4 člansko družino, 80 za 3 člansko, 60 za enočlansko in 40 za eno osebo. Ta kvadratura naj bo potem neobdavčena in določena s številom članov gospodinjstva. Kar je več od tolikih kvadratov naj bo obdavčeno po enotni stopnji – kot je sedaj. Tako bodo lahko tisti ki imajo več nosili večje breme, tisti ki pa nimajo skoraj nič pa vsaj preživeli!

Kaj pa gospodarstvo? V Sloveniji imamo hotele, obrtne hale in še kaj. Tej hoteli so včasih pol leta prazni, sezona je dobra ali pa ne. Industrija ima vzpone in padce in kar je še najpomembneje – gospodarstvo je v Sloveniji že itak preveč obdavčeno. Ampak – saj veste, gospodarstvo prenese vse. Pa res prenese? Ker je gospodarstvo že tako obdavčeno – pri plačah, pri dobičkih, pri prodaji… bi moralo za nepremičnine plačati točno NIČ davka. Ampak ne, v naši državi itak ne potrebujemo gospodarstva, ki vzdržuje javni sektor in omogoča socialno državo. V naši državi lahko živimo tudi samo od ljubezni :).

Spremembe

Spremembe

Leto 2014 bo leto sprememb. Sinček gre prvič v šolo, v podjetju načrtujem nekaj sprememb, v zasebnem življenju pa tudi. Spremembe, pa četudi so pozitivne so vedno stresne. Manj stresne so če si vzamemo čas, da se na njih pripravimo. Spominjam se nakupa hiše pred enim letom. Ob nakupu hiše je na naju padlo breme obnove, selitve, menjave vrtca za sina… Zato smo si vzeli čas. Nismo se preselili takoj ob nakupu, ampak selitev prestavili za eno leto. V tem času smo s sinom vsak teden odšli do naše nove hiše, mu razkazovali okolico, predstavili bodočo šolo in se veliko pogovarjali o tem kako bo ko bomo v Kopru. Posebno pozornost smo posvetili opremljanju sinove nove sobice, saj sva vedela da bo to njegov pobeg iz realnosti in varno zavetje, sinu pa je bilo všeč izbirati barve in pohištvo. Do časa, ko smo se preselili je sin že komaj čakal na selitev in je tako selitev zelo dobro sprejel.

Včasih pa se je na spremembe nemogoče pripraviti, saj pridejo prehitro in časa za adaptacijo enostavno ni. Tudi če je sprememba pozitivna bomo potrebovali veliko časa, da se z njo “spoprijateljimo”. Letošnje spremembe? Za nekatere si bomo vzeli čas, druge pa so enostavno prišle in bo čas za adaptacijo nastopil kasneje. Kako že pravijo? Edina stalnica v našem življenju so spremembe.

Page 1 of 712345...Last »