Zgodovina kraševca

Najverjetneje se je kraševec razvil iz grškega molosa in bil kri žan s psmi slovanskega izvora, rimljanov ali ilirov oz. kar vseh treh. Tako predstavlja kraševec prastaro obliko pastirskega psa, ki je prišel v naše kraje pred več kot tisoč leti z iliri, katerim je čuval ovce pred napadi volkov.

Janez Plestenjak

Janez Plestenjak

In prav iz teh psov so se razvile pastirske pasme v bivši jugoslaviji. Mogoče pa je tudi, da je nastal iz pompejskega psa, na kar ka že podobnost izkopanih ostankov. O kraševcu je pisal zgodovinar baron Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689). Opisuje ga kot mogočno pasmo, gojeno ob reki pivki. Kraševec je bil omenjen tudi v zgodovini lipice, ko je upravitelj leta 1558 za zaščito konj nabavil pse prednike kraševca.

Blaž Vehovar

Blaž Vehovar

Pasma in njen standard sta bila prvič uradno priznana 2. Junija 1939 pod imenom ilirski ovčar na generalni skupščini FCI v Stockholmu. Na generalni skupščini FCI leta 1948 na Bledu pa je bil standard končan in pasma ponovno priznana. Ker pa sta se pod istim imenom pojavljala tako kraševec kot šarplaninec sta se 16. Marca 1968 ti pasmi dokončno ločili.

Prva knjiga o pasmi je izšla leta 1990, delo kinologa Miroslava Zidarja, o kraševcu. O pasmi, pa je bil posnet tudi dokumentarni film re žiserja Rudija Križaniča.

Kraševec je bil večkrat slikarsko upodobljen. Janez Plestenjak je tako upodobil kraševca za veterinarsko fakulteto, ta risba pa se nahaja tudi v FCI standardu pasme. Seveda pa je bilo upodobitev več, naj omenim še dobro poznano ilustratorko Jelko Reichman in serijo slik slikarja Blaža Vehovarja.

Vir: Miroslav Zidar: Kraševec (2011)

Spološno o pasmi

Če vas zanima več o značaju pasme

Preberite več!