Zgodba o psih

Ali zakaj imajo mesto na tej spletni strani

Psi so v mojem življenju prisotni že od vedno. Moj prvi pes je bil velik črni čuvaj po imenu Runo. Še vedno se spominjam kako je pobegnil iz pesjaka in me prišel iskati v šolo. Za njim sta v moje življenje prišla Maša, mala mešanka in sosedov Ringo, kraški ovčar. Maša je bila prvi čisto moj pes in je k nam prišla ko sem imela 10 let. Naučila me je odgovornosti in potrpljenja. Šolala sem jo sama in ob tem prebrala ogromno literature, skupaj pa sva preživeli najlepše trenutke mojega otroštva. Kasneje sem odšla študirati v Ljubljano in z dragim sva si zaželela psa in sva (kljub moji želji po velikem psu) vzela mini psa, ki je bil primeren za v stanovanje. Za izbiro pasme in vzreditelja sva si vzela veliko časa in na koncu izbrala metuljčka (papillon). Z Geričko sva spoznala pasjo šolo in svet razstav ter vzreje. Pred 4 leti pa sva si zaradi lastnega vrta in življenja v hiši končno lahko privoščila tudi velikega psa – kraševca Besa. Čeprav pasjih razstav ne obiskujem več in so psi zame danes le še ljubljenčki, pa so pomemben del našega družinskega vsakdana. V kinologijo sem v preteklosti vložila veliko časa in energije in škoda bi mi bilo, da ne bi nekaj svojega dela delila z vami. Predstavitev pasme papillon sem povzela po angleški literaturi in dodala nekaj svojih izkušenj. Pasma kraševec, pa je kot edina uradno priznana avtohtona pasma, vsekakor vredna vašega časa.

Veselo branje želim!

PASMA PAPILLON -> klik.

PASMA KRAŠEVEC -> klik.